ROK LUNAČEK in Rokovnjači - Oda prdcu
ODA PRDCU ali 'ljubezen je v zraku'
Glasba in besedilo: Rok Lunaček
Aranžma: Rok Lunaček in Rokovnjači
Facebook: / roklunacekin. .
Instagram: / rok_lunacek
Igrali so:
Rok Lunaček (glas, akustična kitara)
Matjaž Ravnikar (klaviature)
Klemen Bartol (bas)
Domen Malis (bobni)
Štefan Kokalj (električna kitara)
Posneto v živo v studiu GRP (Primož Grašič)
Snemalca: Blaž Hribar in Primož Grašič
Mix in master: Blaž Hribar
Video by: Klemen Bartol
Produkcija: Globus videos
🤎😂
BESEDILO:
Minila je ura, odkar sva pojedla,
se v kinu v centru glih fajn usedla.
Ta prava kemija med nama se ustvarja,
ko v sebi začutim, čreves gospodarja.
Pričelo drhtet je v ritnem predelu,
zračni mehurčki so spravl se k delu.
Prekršu sem zakon, sveto pravilo
in posledice bodo, me je že oblilo.
Pogledam na desno, kjer sedi ona
in zadržim prdec v imenu bontona,
a vseen mi ni jasno, kako bom dve uri,
zadržu hudiča navkljub svoji kulturi.
''Nikoli pred zmenkom sine, to naj ti bo šola,
vse drugo lahko, le drž stran od fižola.''
Odzvanjajo v meni očeta besede,
a kaj mi pomaga, ko v meni vse prede.
Fižola esenca v mene ujeta,
a ti bi se cartala, glih zdej bla objeta.
Jaz pa napenjam vse sile v sebi
in tale trenutek se objemal glih ne bi.
Pogledam na desno, kjer sedi ona
in zadržim prdec v imenu bontona,
a vseen mi ni jasno, kako bom dve uri,
zadržu hudiča navkljub svoji kulturi.
Ne morem mu večno odrekat svobode,
pri tem, ko na pamet zna skrivne prehode.
Nato pa zatišje, kot da nekaj čaka;
da sledila bi vsemu največja napaka.
Košček večerje nadraži mi grlo,
ne vedoč, da glih slednje mi rit bo odprlo,
se odkašljam naivno, a v tistem pekoč
me občutek preseka, silno deroč.
Pogledam na desno, kjer sedi ona,
klinc pa kultura, dost mam bontona.
Dost pretrpel sem in bog mi je priča,
dost sem v sebi zadržu tega hudiča.
Glasno je prdec presekal tišino,
če bi šlo za nagrade, bi lahk šel v vitrino.
Z eno potezo sem dvignu ves kino,
ko mojega prdenja je val prišel mimo.
Smrdi, da še Jezus od mrtvih vstal bi,
ljudje so zbežal kot, da satan bi gnal jih,
a žensk je veliko, črevesje pa je le eno;
saj ni kot, da v kino sem pršu iskat ženo.
Obsedel sem s presrečnim izrazom na licu,
čeprav mam prepoved, da bi te še kdaj klicu.
A če bi bla to ljubezen, jo prdec pač ne zafura,
ker najprej je zdravje, pol pa kultura.
Pogledam na desno tam več ne sedi ona,
zdaj v miru prdim lahko, čist brez pardona.
Dost pretrpel sem, mam sam en življenje,
ne bom se spreminjal, ko gre za prdenje.
THE END