Pesem bi rad posvetil svojemu očetu in Đorđu Balaševiću.
Brez vaju ne bi bilo mojih pesmi.
Prva skladba iz triptiha 'Ornament srca'. Sledi ji pesem 'Med nekoč in danes', tretja, ki zaključuje 'triptih', pa je skladba 'Življenje je reka'.
Facebook: / roklunacekin. .
Instagram: / rok_lunacek
🎶
Rok Lunaček – glas, akustična kitara
Matjaž Ravnikar – klavir, hammond
Blaž Hribar – klasična kitara, ukulele
Tonka Pogačnik – violina, viola
Klemen Bartol – bas
Blaž Gec - harmonika
Domen Gracej - trobenta
✍️
Glasba in besedilo: Rok Lunaček
Aranžma: Matjaž Ravnikar, Blaž Hribar, Rok Lunaček
Producent: Blaž Hribar
🎥
Video: Foto factory
https://fotofactory.si/
Režija: Rok Breznik
Focus puller: Anja Krošl
BESEDILO
Pomlad je zbudila zaspane ljubimce,
s pelodom posula mlade ljudi.
Na plan zbezala punce kot plod iz lupinice,
ogrela s soncem je klopco, da bo kak par na njen skusil strasti.
Običajen dan, navajam se na sebe.
Običajen dan – kot je sploh lahko brez tebe.
Vsakič zmede me.
Poletje je gumbke odpelo na bluzi,
skrajšalo kikle, skrajšalo noč;
in pesnik bo dvoril spet svoji muzi,
dokler ga skupaj s poletjem ne odnese kot val nekam proč.
Običajen dan, navajam se na sebe.
Običajen dan – kot je sploh lahko brez tebe.
Vsakič zmede me.
Jesen je priprla vrata poletju,
poslala je ptiče tja bolj na jug.
Razprostrla je listje po že ovenelem cvetju,
celo najbolj trmast mošt bo postal vino kot del njenih zaslug.
Običajen dan, navajam se na sebe.
Običajen dan – kot je sploh lahko brez tebe.
Vsakič zmede me.
Zima pripela je belo nad mesto,
z mrazom je snegu dodala pečat
zasanjano smreko je oblekla v nevesto;
majem z njo se pijano kot prestar štok gostilniških vrat.